Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?
Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
V oddaji smo prisluhnili gostom Nikodemovih večerov, kjer je bila tema Sveto pismo. Kako bere Sveto pismo nam bo povedala Vilma Siter, o pomenu Božje besede pa Janez Meden, p. Damjan Ristič in biblicistka s. dr. Snežna Večko.
V oddaji smo prisluhnili gostom Nikodemovih večerov, kjer je bila tema Sveto pismo. Kako bere Sveto pismo nam bo povedala Vilma Siter, o pomenu Božje besede pa Janez Meden, p. Damjan Ristič in biblicistka s. dr. Snežna Večko.
V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.
V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.
Gostili smo Neno Dautanac, ki pravi, da lahko spore rešujemo brez hude krvi. Če je gneva veliko, lahko pridemo do pravnih zagat, Nena pa kot navdih in smerokaz za pomiritev ponuja navedke iz Svetega pisma.
Gostili smo Neno Dautanac, ki pravi, da lahko spore rešujemo brez hude krvi. Če je gneva veliko, lahko pridemo do pravnih zagat, Nena pa kot navdih in smerokaz za pomiritev ponuja navedke iz Svetega pisma.
Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj.
Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj.
Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče